#: locale=en
## Tour
### Title
tour.name = Univerza360
## Skin
### Multiline Text
HTMLText_3AEE3B08_011B_114B_4156_B9C63EA428B0.html =
Informacije o projektu
V tem projektu je predstavljen virtualni sprehod po sedežu Univerze v Ljubljani, nekdanjemu Deželnemu dvorcu. Namenjen je vsem, ki bi si stavbo želeli ogledati tudi od znotraj, čeprav to v živo ni mogoče.
V sami stavbi se nahaja ogromno informacij v obliki interaktivnih točk. Informacije se povezane z zgodovino in arhitekturo stavbe ter dogajanjem v njej, da vsak gledalec najde nekaj zase.
Priložnostne znamke
Univerze v Ljubljani
Priložnostne znamke
Univerze v Ljubljani
France Prešeren
največji slovenski pesnik
France Prešeren je bil slovenski pesnik, ki se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi. Ko je končal šolanje, je v Ljubljani delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi.
Bil je nesrečno zaljubljen v Primičevo Julijo, kateri je posvetil Sonetni venec. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki pa so nazadnje povzročile njegovo smrt 8. februarja 1849.
Prešeren še danes velja za enega največjih slovenskih pesnikov. Del njegove pesmi Zdravljica (1844), je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik.
France Prešeren
največji slovenski pesnik
France Prešeren je bil slovenski pesnik, ki se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi. Ko je končal šolanje, je v Ljubljani delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi.
Bil je nesrečno zaljubljen v Primičevo Julijo, kateri je posvetil Sonetni venec. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki pa so nazadnje povzročile njegovo smrt 8. februarja 1849.
Prešeren še danes velja za enega največjih slovenskih pesnikov. Del njegove pesmi Zdravljica (1844), je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik.
Joseph Marija Olbrich
načrt novega Deželnega dvorca
Olbrich je bil en izmed dveh sodelujočih na natečaju, ki so ga razpisali v deželnem zboru. Poslal je 14 narančno izdelanih načrtov, za katere je žirija menila, da imajo veliko pomanjkljivosti, a projekt vseeno označila za "zelo upoštevanja vreden dosežek". Lahko, da je bil projekt zavrnjen le zaradi presžene finančne meje 370.000 goldinarjev.
Joseph Marija Olbrich
načrt novega Deželnega dvorca
Olbrich je bil en izmed dveh sodelujočih na natečaju, ki so ga razpisali v deželnem zboru. Poslal je 14 narančno izdelanih načrtov, za katere je žirija menila, da imajo veliko pomanjkljivosti, a projekt vseeno označila za "zelo upoštevanja vreden dosežek". Lahko, da je bil projekt zavrnjen le zaradi presžene finančne meje 370.000 goldinarjev.
prof. dr. Fran Ramovš
prvi predavatelj
Univerze v Ljubljani
3. decembra leta 1919 je bilo v Zbornični dvorani Deželnega dvorca prvo predavanje novoustanovljene Univerze v Ljubljani, ki ga je imel prof. dr. Fran Ramovš, in sicer "O historični dramatiki slovenskega jezika".
Skoraj sto let pozneje sta rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič in dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Roman Kuhar v Zbornični dvorani odkrila doprsni kip dr. Frana Ramovša.
Prav s predavanjem dr. Frana
Ramovša so bili postavljeni temelji visokošolskega izobraževanja v slovenskem jeziku. »Ramovš je v svojem pozdravu takratnim študentkam in študentom dejal, da s tem dnem stopamo v novo življenje, 'naš narod pa v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več'.
prof. dr. Fran Ramovš
prvi predavatelj
Univerze v Ljubljani
3. decembra leta 1919 je bilo v Zbornični dvorani Deželnega dvorca prvo predavanje novoustanovljene Univerze v Ljubljani, ki ga je imel prof. dr. Fran Ramovš, in sicer "O historični dramatiki slovenskega jezika".
Skoraj sto let pozneje sta rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič in dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Roman Kuhar v Zbornični dvorani odkrila doprsni kip dr. Frana Ramovša.
Prav s predavanjem dr. Frana
Ramovša so bili postavljeni temelji visokošolskega izobraževanja v slovenskem jeziku. »Ramovš je v svojem pozdravu takratnim študentkam in študentom dejal, da s tem dnem stopamo v novo življenje, 'naš narod pa v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več'.
Zbornična dvorana leta 1908
Deželni dvorec
Tako je izgledala zbornična dvorana leta 1908 torej, še v stari stavbi Deželnega dvorca pred potresom. Po večini je zelo podobna današnji zbornični dvorani, z razliko v sediščih in katedru, ki je sedaj namenjen senatu Univerze v Ljubljani.
Zbornična dvorana leta 1908
Deželni dvorec
Tako je izgledala zbornična dvorana leta 1908 torej, še v stari stavbi Deželnega dvorca pred potresom. Po večini je zelo podobna današnji zbornični dvorani, z razliko v sediščih in katedru, ki je sedaj namenjen senatu Univerze v Ljubljani.
Raimund Jeblinger (Lienz)
načrt novega Deželnega dvorca
Deželno zastopstvo je najprej poslalo naročilo za izdelavo načrtov za gradnjo Deželnega dvorca v Ljubljani arhitektu Raimundu Jebligerju. Njegov projekt, datiran s 1.1.1896, je glede števila in velikosti prostorov ugajal, ni pa ugajal po zunanjosti, ki je bolj spominjala na bogato vilo ali na angleško cerkev kot na javno poslopje. Kranjski deželni zbor je njegov projekt odklonil in se odločil za natečaj.
Raimund Jeblinger (Lienz)
načrt novega Deželnega dvorca
Deželno zastopstvo je najprej poslalo naročilo za izdelavo načrtov za gradnjo Deželnega dvorca v Ljubljani arhitektu Raimundu Jebligerju. Njegov projekt, datiran s 1.1.1896, je glede števila in velikosti prostorov ugajal, ni pa ugajal po zunanjosti, ki je bolj spominjala na bogato vilo ali na angleško cerkev kot na javno poslopje. Kranjski deželni zbor je njegov projekt odklonil in se odločil za natečaj.
Spomenik študentom, profesorjem in uslužbencem Univerze v Ljubljani
avla Centralnega univerzitetnega poslopja
Ob proslavi tridesetletnice Univerze v Ljubljani je bil 12.11.1949 v avli Centralnega univerzitetnega poslopja odkrit spomenik preko 200 študentom, profesorjem in uslužbencem Univerze v Ljubljani, ki so bili žrtve nasilja okupatorjev v drugi svetovni vojni.
Spomenik študentom, profesorjem in uslužbencem Univerze v Ljubljani
avla Centralnega univerzitetnega poslopja
Ob proslavi tridesetletnice Univerze v Ljubljani je bil 12.11.1949 v avli Centralnega univerzitetnega poslopja odkrit spomenik preko 200 študentom, profesorjem in uslužbencem Univerze v Ljubljani, ki so bili žrtve nasilja okupatorjev v drugi svetovni vojni.
Prenova zbornične dvorane
1969
Leta 1969 je bila zbornična dvorana Centralnega univerzitetnega poslopja popolnoma prenovljena in spremenjena iz predavalnice Pravne fakultete v rektorjevo sejno dvorano - zbornično dvorano, kjer se je poslej sestajal univerzitetni svet.
Ob prenavljanju je bil odstranjen prvotni kateder (fotografija levo zgoraj) in postavljen nov v vodoravni smeri (fotografija levo spodaj), ki je v zbornični dvorani še danes.
Prenova zbornične dvorane
1969
Leta 1969 je bila zbornična dvorana Centralnega univerzitetnega poslopja popolnoma prenovljena in spremenjena iz predavalnice Pravne fakultete v rektorjevo sejno dvorano - zbornično dvorano, kjer se je poslej sestajal univerzitetni svet.
Ob prenavljanju je bil odstranjen prvotni kateder (fotografija zgoraj) in postavljen nov v vodoravni smeri (fotografija spodaj), ki je v zbornični dvorani še danes.
Milan Vidmar
deseti rektor Univerze v Ljubljani
Milan Vidmar je bil slovenski elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj. Po končani maturi je študiral na Univerzi na Dunaju, kjer je leta 1910 pridobil doktorski naziv na Tehniški fakulteti. Z delom je začel v različnih tovarnah, kjer je zbudil pozornost s svojimi reštivami na področju transformatorjev. Postal je redni profesor na Tehniški fakulteti v Ljubljani, kasneje tudi njen dekan. Leta 1918 je bil rektor Univerze v Ljubljani, kateri je s predlogom preimenovanja Univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću pomagal preprečil odpravo nekaterih fakultet.
Milan Vidmar
deseti rektor Univerze v Ljubljani
Milan Vidmar je bil slovenski elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj. Po končani maturi je študiral na Univerzi na Dunaju, kjer je leta 1910 pridobil doktorski naziv na Tehniški fakulteti. Z delom je začel v različnih tovarnah, kjer je zbudil pozornost s svojimi reštivami na področju transformatorjev. Postal je redni profesor na Tehniški fakulteti v Ljubljani, kasneje tudi njen dekan. Leta 1918 je bil rektor Univerze v Ljubljani, kateri je s predlogom preimenovanja Univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću pomagal preprečil odpravo nekaterih fakultet.
Danilo Majaron
slovenski pravnik in politik
Danilo Majaron, brat pripovednika Antona Majarona, je bil slovenski pravnik in politik. Majaron se je že zgodaj posvetil literaturi, vendar je bilo njegovo zanimanje najprej usmerjeno v leposlovno, potem v literarno zgodovino in nazadnje v politično smer. Pisal je o politiki, pravu in kulturi ter se zavzemal za ustanovitev slovesnke univerze v Ljubljani in po letu 1918 vodil priprave za njeno uresničitev. Zaradi teh zaslug mu je Univerza v Ljubljani kot prvemu leta 1929 podelila naslov častnega doktorja.
Danilo Majaron
slovenski pravnik in politik
Danilo Majaron, brat pripovednika Antona Majarona, je bil slovenski pravnik in politik. Majaron se je že zgodaj posvetil literaturi, vendar je bilo njegovo zanimanje najprej usmerjeno v leposlovno, potem v literarno zgodovino in nazadnje v politično smer. Pisal je o politiki, pravu in kulturi ter se zavzemal za ustanovitev slovesnke univerze v Ljubljani in po letu 1918 vodil priprave za njeno uresničitev. Zaradi teh zaslug mu je Univerza v Ljubljani kot prvemu leta 1929 podelila naslov častnega doktorja.
Josip Plemelj
prvir rektor Univerze v Ljubljani
Josip Plemelj je bil slovenski matematik, rojen leta 1873. Na Dunaju je doktoriral iz matematike in postal redni profesor na univerzi v Černovicah. Kasneje se je preslil nazaj v Ljubljano, kjer je bil najprej redni profesor na Filozofski (kasneje naravoslovni) fakulteti in postal tudi prvi rektor Univerze v Ljubljani leta 1919. Bil je tudi redni član SAZU vse od njene ustanovitve.
Josip Plemelj
prvir rektor Univerze v Ljubljani
Josip Plemelj je bil slovenski matematik, rojen leta 1873. Na Dunaju je doktoriral iz matematike in postal redni profesor na univerzi v Černovicah. Kasneje se je preslil nazaj v Ljubljano, kjer je bil najprej redni profesor na Filozofski (kasneje naravoslovni) fakulteti in postal tudi prvi rektor Univerze v Ljubljani leta 1919. Bil je tudi redni član SAZU vse od njene ustanovitve.
75-letnica
Ob 75-letnici Univerze v Ljubljani je Pošta Slovenije izdala znamko s podobo univerzitetnega poslopja in pobudniki ustanovitve Univerze v Ljubljani, katere avtor je oblikovalec Edi Berk.
75-letnica
Ob 75-letnici Univerze v Ljubljani je Pošta Slovenije izdala znamko s podobo univerzitetnega poslopja in pobudniki ustanovitve Univerze v Ljubljani, katere avtor je oblikovalec Edi Berk.
50-letnica
Ob 50-letnici Univerze v Ljubljani je Pošta Slovenije izdala znamko s podobo Deželnega dvorca oziroma Centralnega univerzitetnega poslopja v Ljubljani, katere avtor je slikar prof. Božidar Jakac.
50-letnica
Ob 50-letnici Univerze v Ljubljani je Pošta Slovenije izdala znamko s podobo Deželnega dvorca oziroma Centralnega univerzitetnega poslopja v Ljubljani, katere avtor je slikar prof. Božidar Jakac.
100-letnica
Ob 100-letnici Univerze v Ljubljani je Pošta Slovenije izdala priložnostno poštno znamko z motivom univerzitetnega poslopja. Ob predstavitvi je Pošta Slovenije v preddverju Univerze v Ljubljani vzpostavila poštno okence, s katerega je bilo mogoče poslati razglednico s priložnostno znamko.
100-letnica
Ob 100-letnici Univerze v Ljubljani je Pošta Slovenije izdala priložnostno poštno znamko z motivom univerzitetnega poslopja. Ob predstavitvi je Pošta Slovenije v preddverju Univerze v Ljubljani vzpostavila poštno okence, s katerega je bilo mogoče poslati razglednico s priložnostno znamko.
Ivan Hribar
ljubljanski župan med leti 1896 in 1910
Ivan Hribar je bil slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist. Poklicno je Ivan Hribar deloval kot zastopnik pomembne češke banke Slavija v Ljubljani. Skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Tavčarjem pa je bil pred prvo svetovno vojno ena vodilnih osebnosti kranjske liberalne Narodne napredne stranke. Od leta 1882 je bil član ljubljanskega mestnega sveta, med drugim je vodil izgradnjo vodovoda, bil med letoma 1896 in 1910 ljubljanski župan in je zaslužen za popotresno obnovo Ljubljane.
Ivan Hribar
ljubljanski župan med leti 1896 in 1910
Ivan Hribar je bil slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist. Poklicno je Ivan Hribar deloval kot zastopnik pomembne češke banke Slavija v Ljubljani. Skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Tavčarjem pa je bil pred prvo svetovno vojno ena vodilnih osebnosti kranjske liberalne Narodne napredne stranke. Od leta 1882 je bil član ljubljanskega mestnega sveta, med drugim je vodil izgradnjo vodovoda, bil med letoma 1896 in 1910 ljubljanski župan in je zaslužen za popotresno obnovo Ljubljane.
Jan Vladimir Hrasky
načrt novega Deželnega dvorca
Po odklonitvi Olbrichevih načrtov je delo prevzel deželni stavbni inženir Jan Vladimir Hrasky, ki je sodeloval tudi pri izdelavi načrtov za sedanjo operno hišo, Narodni muzej, vladno palačo in druge zgradbe, ki so tedaj nastajale v Ljubljani. Deželni zbor ni bil preveč navdušen nad načrti, saj so presegali tako finančno kot površinsko mejo. Njegovi načrti so združevali dohoda za občinstvo in poslance, čeprav bi morala biti po načelih parlamentarnih stavb ta ločena.
Jan Vladimir Hrasky
načrt novega Deželnega dvorca
Po odklonitvi Olbrichevih načrtov je delo prevzel deželni stavbni inženir Jan Vladimir Hrasky, ki je sodeloval tudi pri izdelavi načrtov za sedanjo operno hišo, Narodni muzej, vladno palačo in druge zgradbe, ki so tedaj nastajale v Ljubljani. Deželni zbor ni bil preveč navdušen nad načrti, saj so presegali tako finančno kot površinsko mejo. Njegovi načrti so združevali dohoda za občinstvo in poslance, čeprav bi morala biti po načelih parlamentarnih stavb ta ločena.
Josip Hudetz
načrt novega Deželnega dvorca
Deželni zbor se je obrnil na Josipa Hudetza za prilagoditev Hraskyjevih načrtov, da gradnja novega Deželnega dvorca ne bi presegala finančne in površinske meje. Hudetz je na ljubljanskem projektu delal med leti 1899 in 1902. Postavitve prostorov ni bistveno spreminjal, spremenil je predvsem zunanjost. Po sprejetih načrtih je nova stavba prosto stoječa z dvoriščem v sredini, v katerem je trata z vodometom.
Josip Hudetz
načrt novega Deželnega dvorca
Deželni zbor se je obrnil na Josipa Hudetza za prilagoditev Hraskyjevih načrtov, da gradnja novega Deželnega dvorca ne bi presegala finančne in površinske meje. Hudetz je na ljubljanskem projektu delal med leti 1899 in 1902. Postavitve prostorov ni bistveno spreminjal, spremenil je predvsem zunanjost. Po sprejetih načrtih je nova stavba prosto stoječa z dvoriščem v sredini, v katerem je trata z vodometom.